Bohinj ejga…. Danica & Kamp Zlatorog

No, kot rečeno smo si tokratno zadevo vzeli po naše in se odločili, da ostanemo v Sloveniji… Kam se dati v top poletni sezoni, ko se na veliko koristijo turistični vaučerji (ja, tudi mi jih moramo nekako pokoristiti)… Kolo smo obdelali za letos (tokrat resno). Cilj-> Prekmurje… No ja, cilj je nekaj, realnost čisto nekaj drugega…

Med Big Berryem in nadaljevanjem smo imeli 2 dni pavze zaradi zdravstvenih razlogov. Tako sredi tedna ponovno kličemo kampe, ki so nam zanimivi (vse razen Prekmurja). Zvečer rezerviramo parcelo v Kampu Danica. Prijazna receptorka nam sicer pove, da če bomo na rampi do 9h, da se mogoče najde prostor v neparceliranem delu - Ni šans, da pridemo pravočasno tja.

Ok, rezerviramo, zjutraj pa na pot, tako da napovedanih 9 zjutraj zgrešimo za debelo uro in pol (dobro da smo rezervirali parcelo). Parcela super senčnata, kamp se počasi prazni, in ko smo ravno zapeljali mimo naše parcele, se je odpeljal njen prejšnji uporabnik. Kot ata na mamo, razpakiramo in via plaža, reka… razočaranje…. No ja... pozabili smo, da je reka nizka in da ne nudi plavanja… S starejšim mladičem nama to sicer ne prepreči, da ne vzameva supa in greva raziskovat (protitočno) Savo Bohinjko. Ok, brzice, vmes tolmuni z ribami, predvsem pa nošenje supa ob vodi… Najdeva prostor, kjer lahko skoči v vodo (voda je dovolj globoka), odstraniva plavut iz deske (ja, ni najbolj pametna ideja, samo nosit se mi ga ne da nazaj). Tako greva s prilagojeno desko preko brzic malo naravnost malo na počez, ampak z nasmehom. Po poti skleneva, da prespimo in da se naslednji dan odpravimo naprej. Kamp Danica je drugače lepo urejen kamp, čiste sanitarije in urejene parcele. Primeren za goste kateri radi kolesarijo, hodijo na pohode, za naš stil uživanja žal ni…

Torej Danica no go za nas… Kam torej? Spet pride na misel Prekmurje, mogoče Balaton, mogoče, mogoče… Transfer 4 ure (smo navajeni).. vendar... No, zgodi se trma moje drage, katera naslednji dan zjutraj pred 7h odide v izvidnico v Kamp Zlatorog Bohinj.. Mimo grede, kamp je polno zaseden in upanje, da bomo dobili parcelo je zelo zelo majhno.. No ,pa vendar, trma je trma in dokler so šanse je vse mogoče, tudi parcela v polnem kampu.

Prikolico spakiramo v 15ih minutah in gremo počasi na pot proti jezeru. Na poti spremljamo table, ki opozarjajo, da je Kamp Zlatorog Bohinj zaseden (mi imamo 'zlato vstopnico'). Prispemo do kampa, sparkiramo prikolico na parking pred kampom, in Anja ter starejši mladič kreneta na lov za parcelo (kot rečeno, vstopnico imamo, treba je najti samo še prostor). Čez kakih 10 minut priteče starejši mladič s potrditvijo, da je misija zemljo krast uspela (mala spi zadaj v avtu). Prisede v avto in greva proti rampi… Pred rampo naju ustavi prijazna receptorka (s pogledom kam pa vidva), mali pomaha s papirji (zlata vstopnica) in rampa se dvigne.

Pristanemo sredi selitve narodov. Če se v nabito polnem kampu kdo premakne, to povzroči valovanje v bližnji okolici. Tako se je sprostila ena od parcel in stanovalci, ki jih je delil prišlek se odločijo, da ne bodo več bivali narazen ampak bodo prerazporedili vsa svoja vozila in bodo skupaj. Tako se nam sprosti parcela…

Razpakiramo prikolico, ko se na nasprotni strani ceste na travi sprosti še ena parcela. Bolj primerna za našo najmlajšo in njeno kobacanje. Prijazni nesojeni sosedi nam pomagajo porinit prikolico v breg, tako se razkomotimo. No ja, v valovanju je potrebno znat tudi surfat…

Ko smo se razpakirali nas obišče gospa, katera je že pred nami »vrgla oko » na to parcelo, vendar je zamudila z ukrepanjem…. Kaj pa sedaj, roko na srce, njenega smartija smo opazili že ob prihodu, torej je bila tam pred nami… No, surfanje je nekaj kar Anja obvlada, navduši jo nad našo (bivšo, nesojeno) parcelo. In gospa je potolažena. Uživancija se lahko začne…

Kamp Zlatorog Bohinj ne razočara, do sedaj nikoli ni, čez dan je res da vrvež, vendar se ponoči vse umiri in je prav prijetno.

Zbudimo se v idilično megleno jutro na jezeru (ko človeka prime, da bi ponovno požrl roman Jezero)…

Kam bomo šli naprej ne vemo, napovedujejo slabo vreme… Pustimo se presenetiti.

A pred nami je še 10 dni pohajkovanj in uživanja.