Domače gore Kamp…. Kamp Kolpa (Vinica)

Evo, prispeli v Slovenijo, postavili spletno stran… Nabavili tendo… In no, po naše splanirali dopust. Prva postaja je bila želja našega fanta, da gre obiskat prijateljico na Kolpo. In smo šli v petek po službi na Kolpo (Kamp Kolpa Vinica).

Celo pot pozorno spremljamo prometna opozorila. Ker nas je na zadnji poti iz Vinice proti Ljubljane presenetila moja pamet in hitra odločitev, da se zavije proti Kočevju, smo s tem nepričakovano dobili še ekskurzijo (na kateri smo sicer videli več čred divjadi kot na celotnem potovanju po Baltiku). Tokrat smo se odločili, da zaupamo navigaciji, zavijemo na avtocesto in pičimo proti izvozu Bič. Čez hribčke in doline do Žužemberka in naprej po »partizanki« do Črnomlja. Iz Črnomlja pa proti Vinici v pričakovanju zastojev na mejnem prehodu (tik pred mejo se namreč zavije levo proti kampu). No, zastojev ob petih popoldan ni bilo (na našo srečo), kamp skoraj poln, najdemo parcelo (dobro je imeti veze v kampu) in se razkomotimo. Hiter skok v Kolpo, nato razvlečemo večino rekvizitov, kateri pritičejo kampiranju. Navdušeni, saj nam celotna zadeva vzame le nekaj minut.

Tokrat je večji mladič spal v šotoru, tako da je bilo v prikolici več prostora, ker smo spali samo 3je (midva z drago ter mala princeska). Res da ima najmlajša komaj pol leta, vendar obožuje spati na povprek, tako da zasede več prostora kot kdo drug.

Spanje v prikolici je neprimerno boljše kot v šotoru, hladilnik nudi hladno pijačo (pivo), grelnik vode poskrbi za tople napitke in voda, ki jo gledamo sicer izza ograje, prinese ohladitev.

Naslednji dan uživamo v vodi in se čudimo drugim turistom (ja, Ljubljančani v Beli krajini smo tudi turisti), kateri sredi dneva čepijo v reki pločevine, ki se vije na obeh straneh mejnega prehoda. Verjetno je tudi to razlog, da se kamp napolni do zadnjega kotička.

V vseh letih ko smo med počitnicami bivali v apartmajih in se zadrževali pretežno na Hrvaškem, enostavno pozabiš na majhnost kampov doma.

Kamp Vinica je prijeten mali kamp, v katerem je cca pol prebivalcev večletnih pavšalistov. Zadeva je dokaj domača, saj se večina tako vsi poznajo. Struga reke je primerno globoka za plavanje, s supom lahko raziskuješ okolico (seveda če se ti da prenašati sup čez jezove) in raziskovanje je vsekakor nagrajeno z lepimi razgledi na grad Vinica, ostanke mlinov in na pečine, katere najdeš višje po strugi (cca 3km od kampa navzgor). Navduši me tobogan na sredini reke (naš/njihov - nima veze, važno je veselje, ki ga prinaša).

Tako ostanemo v Vinici 3 dni. Krst prikolice je tako na domačih tleh izveden skoraj brezhibno… Skoraj pa zato, ker se je starejši mladič toliko preigral in prenorel, da je v nedeljo popoldan od omaganosti zaspal in v ponedeljek dobil vročino….

Torej, zaključek: Za vikend oddih definitivno priporočamo kamp Kolpa Vinica.