Odločitev za solo pot s Tinycamperjem - jaz (Anja), 2 otroka, 2 psa, neznano število km

Bilo je toplo jutro na osrednjem Nizozemskem, kjer smo bivali s Tinycamper-jem v enem od njihovih čudovito urejenih kampov z lastno zasebno kopalnico na vsaki parceli. Prišla je novica, da mora Jure na nujno službeno pot za 14 dni v Ameriko.

In je napočila odločitev – ali ostanem z otrokoma (2 in 9 let) in dvema psoma sama na eni lokaciji ter ga tam za ta čas počakamo, ali se premikamo kam naprej. Nisem človek, ki bi obstal na mestu. Rutina me utesnjuje. Tako da odločitev sploh ni bila težka. Če sem iskrena, ta del celotne poti je bil pravzaprav najlažji :D. Tako ali tako nisem vedela, kaj me čaka. Vedela sem le to, da nikakor ne bo dolgočasno in monotono. Bo to dogodivščina našega življenja do zdaj z otroki?

Morda le opomba – Evropa ni nevaren kraj. Je tako nevaren, kakor so nevarne določene naše odločitve. Je strah pred neznanim nevaren???

In da preidem na blog…. Nekateri pogrešate naše bloge, sploh tega, kako je kot ženska z otroki potovati po Evropi s prikolico. Tako da obljuba dela dolg, tukaj je … 😊.

KAJ TINYCAMPER PRAVZAPRAV JE?

Tinycamper – večina mu pravi mala potovalna prikolica. Sama imam do njega strahospoštovanje – je polno naložen s 750 kg teže res tako malo? Zame je definitivno največja prikolica, ki bi si jo kdaj želela upravljati. Nudi mi vse potrebno – kuhinjo in varno zavetje ter domačo posteljo. Je vse, kar potrebuješ za potovanje po Evropi (v dvoje ali z več člansko družino) in hkrati vse, kar rabiš, če si nekje nekaj dlje časa. Strah me na začetku poti ni bilo….

Pravzaprav niti nisem dobro vedela, kaj me čaka. Vedela sem, da zagotovo ne bo enostavno. Upala sem, da bo vredno. Ali je bilo, ti izdam na koncu.

VSA NAŠA POTOVANJA… DO DNEVA D

Vsa naša dosedanja potovanja so izgledala tako, da je Jure vozil in postavil prikolico, jaz pa sem imela čez raziskovanje, kje bomo prenočili (kampi z najboljšimi reviewji na googlu), kaj si bomo ogledali in vsa ostala operativa ("lov" hrane ipd. – kuha namreč Jure). Tokrat sem vedela, da bo vse na meni, vključno z animacijo otrok 😊.

Tinycamper sem sicer pred tem že samostojno vozila in upravljala, npr. na ženskih vikend pobegih (z otroci :D), a to je

bilo le potovanje. Moja največja skrb in zmota tega potovanja je zagotova bila ta, da za postavitev in manevriranje camperja potrebuješ fizično moč. To nikakor ne drži, saj tisti ki me poznate veste, da s svojim stasom in 160 cm nisem ravno poosebitev fizične moči :D. Tako bom rekla – če delaš pri camperju nekaj s silo, nekaj delaš narobe :D. Spušča in dviga se camper z obračanjem enega nastavka (kar je celo za Maja pri 9ih letih mačji kašelj), v kolikor pa ga ne parkiraš na točno željeno lokacijo, tudi premiki niso zelo težki, saj je na kolesu. Meni ga je lažje tako premakniti malo kot v nulo sparkirati… Ženske pač 😉.

STRAH VS POGUM

Ali je strah pravzaprav še strah, če sploh ne veš, česa naj se bojiš ali naj bi se bal?

Kaj vse je šlo narobe? Vse. In na koncu nič. Tukaj je kratek povzetek zmot in zablod, ki jih lahko ne bi bilo, a so bile… Vsak dan poti :D. Moje laično mnenje je, da ima vesolje uravnilovko pravičnosti - če ti mnogo da, ti tudi mnogo vzame. In prav nič ni podarjenega, saj vsak lep trenutek plačaš tudi z nekaj tlake... Se ne strinjaš z mano? Napiši mi :). Torej...

1. Ovira prvega dne samostojne poti… Prispeli smo na cilj iz osrčja Nizozemske do obale na SZ. Lana je bila navajena, da ima ob prihodu na cilj nemudoma vso pozornost. Jok ob spoznanju, da tokrat ni tako, je seveda sledil, a samo prva dva dni, potem smo že imeli ritem… Najprej mami zrihta prikolico in na ta način poskrbi za naše varno zavetje, nato sledi vse ostalo.

To pa je bilo le začetek…

2. Drugi dan na poti sem mehansko popravljala camper, ker je šel nosilec na podpornem kolesu… Ženska v železnini z dvema otrokoma v drugi državi… No ja, malo pa smo izstopali :D.

3. Če kdo pravi, da je Tinycamper za samo suho vreme – verjetno ni bilo dneva, ko ne bi deževalo, ko smo bili sami. A nas to ni motilo, smo se znašli za tisti čas, super je bilo. Ne predstavljam si biti z otroki daljši čas nikjer kjer ni vsaj 40+ m2… Zame bi to bil pekel tudi v najbolj gromozanski prikolici :D.

4. Zakopali smo se v mivko, s camperjem in avtom… Kako smo prišli ven? Ojoj….

5. 2x nam je v 14-dnevni poti skoraj zmanjkalo goriva, in to ko smo bili sredi ničesar… Torej tudi bencinske črpalke ni bilo nikjer. Na eno od lokacij smo prišli z gorivom le še za 5km. A če mi je bilo vroče? Ufff… :D.

6. V eni od držav smo se ustavili v trgovini na končnem cilju in šele takrat ugotovili, da ima ta država ob nedeljah trgovine zaprte. A si predstavljaš dva neučakana in "lačna" otroka na zadnjem sedežu?

7. V enem od Poljskih kampov so sprejemali le denarno enoto zlot, razen za plačilo nočitev. Pozabili so omeniti, da imajo tudi tuše na avtomat, ki deluje le na zlote!!! Ko me je Lana nehote polulala (popustila ji je plenička na poti pod tuš), je bila ob spoznanju navedenega ura 20.15, recepcija kjer bi lahko izmenjala evre v zlote pa se je zaprla ob 20h!

8. V enem od kampov nam je lastnik dal parcelo tik ob čudovitem jezeru (neparceliran del). To naknadnim prišlekom očitno ni bilo všeč, saj so nam/mi odklopili elektriko, na kar je na Tinycamperju glasno opozarjal senzor, ki smo ga slišali že na daleč, ko smo se vrnili. Da ne bi vedeli, da so odklopili, zraven pa priklopili v isti omarici elektriko za svoj van? Ha ha ha.

9. Kulture ljudi v različnih državah so različne. Zgodilo se je, da je cel kamp le opazoval, kako smo tehnično postavili prvi in zadnji dan prikolico. Kljub temu, da sem se na začetku močno lovila v tem, kaj sploh moram naredit in v kakšnem zaporedju, da bo vse ok... (je le nekaj, ko gledaš druge postavljati prikolico kot da to delaš sam -> lahko 100x gledaš druge, pa ni enako ko 1x sam)

10. Izpihnila se mi je guma. Zdaj znam preverjati in napihniti vse gume na prave bare in nuditi nujni servis :D.

11. Lana je ravno prerasla številko plenic. Rezultat: v prvem tednu samostojnega potovanja sem 3x v celoti prala celotno posteljnino ter na neki točki tudi kupila nekaj novih.

12. Za starejšo psičko smo potrebovali veterinarja… Zakaj, v nadaljevanju…

Naj bo za uvod in občutek teh 12 zmot, prigod in zablod dovolj, več v potopisih, ki bodo sledili 😊. Resnično ne vem, ali bi se jim lahko izognila... Morda... Nanje nisem bila pripravljena, ker je bilo vse, kar smo počeli, učenje in nova izkušnja.

DOBRO JE VEDETI - MORDA PA KOMU PRIDE PRAV :)

1. V določenih kampih sprejemajo le njihovo denarno enoto, brez kartic – VEDNO imej v tujini gotovino nekje skrito pri sebi, vključno z nekaj tudi njihove denarne enote.

2. Rezervacija 1h pred prihodom je boljša kot nerezervacija… Včasih lahko pred nosom ostaneš brez možnosti nočitve. Tudi zaradi tega je zdaj naš Tinycamper na upgrade-u, da bomo lahko samostojno kampirali v divjini (solarne celice ipd.).

3. Tankaj gorivo, ko je to mogoče, mogoče naslednje bencinske črpalke še doooolgo ne bo....

4. Če imaš otroke, poskrbi za zabavo že vnaprej in se dogovori za pravila. Vodo in hrano imej vedno s seboj in na zalogo. Kupi dvojno količino hrane od tiste, kot misliš, da so jo otroci v nekem času sposobni pojesti :).

5. Drzni si – postavljaj si svoje meje, razišči neraziskano. Na koncu so ne glede na ovire to spomini, ki trajajo vse življenje. In vedno je veliko več lepih, če si le pripravljen/a odpreti oči in iti iz svoje lastne cone udobja. Ko smo že pri tem - kdaj pa si nazadnje šel/šla iz svoje cone udobja??? Bodi iskren/a, odgovori si pri sebi...

In namesto konca...Napovednik nadaljevanja…. Kmalu bo sledil ROAD TRIP potopis, ki nas je vodil po severu Nizozemske do Wadenskega morja, nato po nemškem in poljskem Baltiku (psss, prečudovito je) do Litve in Latvije, kjer smo se v Rigi ponovno združili kot družina in pot nadaljevali preko Estonije vse do severa Finske do Božičkove dežele / Rovaniemi - ja… 😊.

In kje smo zdaj? Klik na IG in FB.

Opomba: Kaj dosežemo, ko gremo izven svoje cone udobja? Tudi otroke učimo tega. A ni navsezadnje smisel življenja, da presežemo samega sebe? Da naučimo otroke sanjati? Da si drznejo in da verjamejo vase. Maj in Lana - never forget, sky is the limit.

Ali je bilo vredno? Več kot to!