Pregled leta - adijo 2021

Za nami je eno najtežjih in hkrati najlepših let. Zgodilo se nam je mnogo stvari, ki so nam zaznamovale življenje. Rojstvo otroka, odločitev za Tinycamper prikolico in spremembo načina življenja, smrt ožjega družinskega člana, prečudovito potovanje, travmatična poškodba z dobrim izidom. Zdi se, da se je vse, kar se je moglo zgoditi na dolgi rok, zgodilo v obdobju enega leta. Kaj smo se naučili ti zaupam ob koncu zapisa, še prej pa pregled leta po mesecih v nadaljevanju.

JANUAR

Naše leto 2021 je bilo precej dinamično. Začelo se je z mojo visoko nosečnostjo, ko smo odštevali dneve, kdaj nas bo naša princeska presenetila s svojim prihodom. In sva jo dočakala še pred prvo polovico januarja, malo nedonošeno deklico z 2400 g. Bilo je čarobno, izkušnja bistveno manj travmatična kot pri sinu Maju. A seveda brez zapletov ni šlo. Tako sva v covidnih časih dalj časa preživeli povsem izolirani v porodnišnici, saj je Lana po težkem rojstvu dobila močnejšo zlatenico, ki pa je k sreči po več foto terapijah izzvenela. V sobi v porodnišnici sva bili večino časa sami – ne da se opisati, kako težko je, ko se s partnerjem in otrokom ne moraš videti drugače kot prek videa in ne veš, kdaj boš sploh lahko šel domov. Tako je Jure malo princesko videl takoj po rojstvu, nato pa šele čez lep čas. Ideja o tinycamper-ju je bila še zelo oddaljena…

FEBRUAR

Ker je bila Lanino rojstvo napovedano za 5.2., Maj pa praznuje svoj rojstni dan 6.2., smo se zelo bali, da bi bila ravno takrat v porodnišnici. Želeli smo praznovati njegov 7-rojstni dan skupaj, kot družina. Ker sva z njegovo sestrico bili tako dolgo v porodnišnici, sva se na srečo pridružili v domače gnezdo malo pred njegovim velikim dnem. Veselje je bilo nepopisno.

MAREC

Začela sva razmišljati, kako najbolj izkoristiti to leto za doživetja in za to, da kar se veliko časa preživimo skupaj. To tudi najraje počnemo. Z enim otrokom hoditi po hotelih in apartmajih - ok, z dvema pešačiti do plaže ali pa se 'gužvati' v hotelu z drugimi…to ni za nas. Tako sva začela razmišljati o alternativah in začela raziskovati.

APRIL

Aprila se je moj svet ponovno obrnil na glavo – mami so diagnosticirali zelo težko napredovalo bolezen. Imeti čisto malega dojenčka, se soočati s tem… Bili so dnevi, ko sem od čustvene utrujenosti zaspala, ko je mala še rogovilila naokrog. K sreči sta fanta tisti čas nadomestila tudi del mene, saj sem bila nekaj časa le senca sebe. Soočenje, da bom ostala po očetu in starih starših sedaj še kmalu brez mame… Ne najdem besed, ki bi lahko to opisale.

MAJ

Čas je mineval... Da bi pozornost preusmerili na pozitivne smeri, sva začela načrtovati dopust. Jure se je kot pravi vodja proizvodnje tudi načrtovanja dopusta in potovanj lotil kot projekta. Odločila sva se, da bi imela prikolico ali avtodom. Sledila je raziskava trga, kakšne so sploh možnosti. Preučila sva vlečno moč našega 'mestnega terenca'. Avto je pri nas kot član družine, zato si ga nisva želela menjati. In sva šla po točkah:

AVTODOM: Super zadeva, a zelo draga, sploh če ti je varnost in udobje med prioritetami. Potem je tukaj še shranjevanje, zadeva je precej velika. Ko greš kam, si lociran na enem mestu. Pod drobnogled sva vzela tudi stroške vzdrževanja, porabo bencina. Nič od tega ni govorilo v prid zanj. Padla je odločitev - MORDA - ko bova upokojenca in bova res celo leto samo potovala 😊.

VELIKA PRIKOLICA: Šla sva jo gledati (mislim da celo novo?), a si nikakor nisem predstavljala, da bi jo vozila. V primeru nakupa bi morala zamenjati tudi avto. Kolikor se morda sliši čudno, ni nama bila všeč velikost. Hkrati mi veliko pomeni svoboda – če bi že imela prikolico, bi kdaj z otroki šla z njo tudi sama. Prestavljati veliko prikolico kot ženska – nemogoče. Investirati še v en dodaten gadget za premikanje – resno? Potem je tu še shranjevanje – ne paše kar v vsako garažo. Minusom kar ni bilo videti konca, pa čeprav bi verjetno marsikdo rekel »waaaw«. Sva pač malo posebna, veva kaj hočeva in že zdavnaj sva spoznala, da je manj marsikdaj več. Samo spogledala sva se in vedela, da to ni to, preprosto ni kemije.

VEČJE TEARDROP PRIKOLICE: No, pa sva začela gledati za manjše prikolice v obliki 'kapljice'. Spet je bila tu ta vlečna sila, ki bi bila ravno še pravšnja, če se prav spomnim. Potem pogledava za nakup – cena je bila kar visoka, pa tudi z izdelavo za leto 2021 so že zaključili. Kar me je najbolj zmotilo je bila kuhinja, vkomponirana na tako majhnem prostoru – sem že kar videla, kako se vonji hrane prepletejo s posteljnino in oblazinjenim pohištvom, kako je mast tudi tam, kjer je nebi predvidel. Bila je že bližje, a to še vedno ni bilo to. Je pa imela v najinih očeh bistveno več prednosti kot klasična. Smo pa si ljudje različni in vsake oči vidijo po svoje.

Tako se je najino iskanje nadaljevalo, kar malo sva že začela izgubljati upanje in motivacijo glede najinih načrtov potovanj. Pregledala sva vrsto tujih strani. Nakar je Jure naletel na mini camping prikolice.

MINI CAMPER PRIKOLICA: Začetek je takšen kot prej – seveda sva jo šla gledati :D. Jureta niti nisem vzela resno, zadeva je na sliki zgledala premajhna, nisem si znala predstavljati funkcionalnosti. Ampak ker sva en dan ravno imela čas, sva nahranila punčko in se odpeljala na ogled. Bila je ljubezen na prvi pogled. Nekaj, kar se mi je še poprej zdela 'hudo preplačana postelja' se je spremenilo v 'hočem to' 😊. Ker pa sva imela še nekaj časa, je Jure pregledal vse proizvajalce v EU in tujini. Našel je TINYCAMPER, ki je med majhnimi prikolicami nudil največ za svoj denar. Takrat si nisem predstavljala, kako trdna konstrukcija je to v primerjavi s serijskimi proizvodnjami prikolic – tu so tudi detajli, vonj lesa, personalizacija. Vse to je pihalo na mojo milenijsko dušo 😊.

Sva človeka, ki se hitro odločita in vesta, kaj hočeta – pisala sva v podjetje v Litvi, se naslednji dan dogovorila za video klepet in povedala: »Hočeva jo, edino pogoj je, da ima kuhinjo z vso možno opremo, ogrevanje in povsod kjer je mogoče shranjevalne prostore.« Mislim, da naju proizvajalec – obrtnik, ni vzel takoj čisto resno. Le ne gre za nekaj majhnega. Ampak midva sva bila že odločena, tako da sva ga spodbudila, da čim prej pripravi papirje, ker to je to. Pokazal nama je še veliko prikolico, expedition model, a sva bila že odločena. Manj je več in mini tinycamper ima vse, kar potrebujemo – varnost, udobje, stil, nizke stroške potovanj in neskončno svobodo.

JUNIJ

Naš bodoči TINYCAMPER MINI je bil tako v izdelavi in dodelavi. Jooj, kako počasi nama je tekel čas do njega. Odločila sva se, da nam ga ne bodo pripeljali, ampak ga bomo šli iskat sami v Litvo in to izkoristili za naše potovanje do Baltika. Okviren plan poti se je tako začel. Sama sem gledala, katere lokacije bi na poti obiskali in pregledovala youtube kanale popotnikov. No, če sem iskrena… Do dva dni pred odhodom še nismo imeli nič rezervirano za pot do tja (hoteli). Pot sva namreč želela prilagoditi v prvi vrsti otrokoma, da jima ne bo prenaporno in da bo vsaj sin maksimalno užival (punčka je vsakodnevno vožnjo prespala – 3h/dan). Tako smo dneve preživljali ob vodi (jezera, morje) in raziskovali mesta (vedno sva pogledala, kakšne zanimivosti so na posamezni lokaciji za otroke). Na poti smo brali o krajih, kamor smo šli – o značilnostih, zanimivostih, kulinariki, zgodovini. A to je že kasneje… 😊

JULIJ

Pa smo šli na pot, jeeej 😊. Jure je dva dni nosil stvari v avto, nakar je seveda zjutraj sledil prepir, ker zagotovo smo še kaj pozabili in smo šli zadnji hip iskati. A smo šli, neučakani in veseli: jaz (Anja), Jure, Maj, Lana in psička Luna (20 kilogramski 'zmešanec' z videzom volka 😊) Na poti do Litve smo nočili v hotelih. Nikoli jih nisem pretirano oboževala. Tako neosebni so, pa še mnogo manj udobni od obljubljenega. Gledala sva, da so imeli 4 zvezdice, ker si nisva upala tvegati… No, včasih so se mi zdele tiste zvezdice odtujene od realnosti, čeprav večino sva kar dobro izbrala. Strošek teh hotelov? Hmm, previsok… A ko gremo, uživamo na polno in ne gledamo na stroške. Tako tudi tokrat nismo.

AVGUST

Točnega dneva prevzema se ne spomnim, bilo je nekje med julijem in avgustom. Oba sva bila očarana nad minijem. Prva pot nas je vodila do Trakai-a, ki je približno pol ure stran od Vilne, glavnega mesta Litve. Izgleda prečudovito. Trakai je približek Bleda, le da je velikoo večji -> velikanski opečnati grad stoji sredi velikega jezera, ob jezeru pa je peščena obala. Ker spada pod nacionalni park, je verjetno lov prepovedan, saj račke pridejo dobesedno do tebe. Maj je imel ob tem nasmeh do ušes 😊. Pa tudi zato, ker sta z Juretom neumorno skakala v vodo in se cel dan preganjala.

Avgust je bil tudi mesec odločitve -> TINYCAMPER je nekaj, kar morava predstaviti tudi v Sloveniji. Prepričana sva, da bo potovanje z mini potovalnimi prikolicami postal prevladujoči način potovanj v prihodnosti. Tako malo potrebujemo za srečo in svobodo. Pa takšno udobje… Čudovito. In tako se je poslovna zgodba Tinycamper Adriatic začela – postala sva distributorja za Tinycamper za Adriatic regijo.

SEPTEMBER

Nekje do septembra smo bili s TINYCAMPER-jem toliko naokoli, da sploh nisva uspela do časa pripraviti in objaviti spletne strani in socialnih omrežij (Facebook, Instagram). Prednost sva dala družini in našemu času. Ljudje so naju spraševali, kje se ga da kupiti, midva pa jim nisva imela nič za dati, ne spletne povezave ne vizitk. Med njimi je bilo kar nekaj firbcev, pa tudi takih, ki jim je blizu poznano, vse novo pa je preveč drugačno. A ker imava TINYCAMPER v prvi vrsti zase kot družino in sva rekla, da če kakšno prodava ok, bo šlo za potovanja, če ne, pa tudi prav, nama to ni povzročalo dodatnih skrbi. V trenutnem času to zagotovo ni produkt za množice. Je za ljudi, ki živijo podoben življenjski stil kot ga živimo mi.

OKTOBER - NOVEMBER

Na enem od kampiranj sem si pri preganjanju s sinom ob nesrečnem padcu poškodovala vratno hrbtenico. Jesen je tako minila namesto na potovanjih na fizioterapijah in dolgotrajnem okrevanju.

DECEMBER

Leto se je bližalo koncu, zato sva se usmerila že na načrtovanje potovanj v letu 2022. Kljub temu, da sva v preteklosti prepotovala že mnogo držav, je izkušnja s tinycamper-jem povsem drugačna. Z njim ne raziskujemo le glavnih mest, ampak je poudarek res na doživetjih ter vodi. Čez dan uživamo večinoma ob vodi, zvečer zakurimo ogenj, se družimo ob prečudovitih razgledih in zaspimo na udobni postelji s pogledom na zvezde (skozi panoramsko strešno okno). Naš fokus je živeti življenje ter dati otrokom in sebi širino ter nepozabne spomine. In neskončno možnosti.

Žal je dan pred Božičem moja mami za vedno zaspala… Mnogo premlada, a verjetno je tako moralo biti. Naši načrti ostajajo, le da bo vsaj pri meni trajalo nekaj časa, da se vsa pozitivna življenjska energija vrne. A prihodnost je že za vogalom – in veselimo se je skupaj. Letošnje leto je bil konkreten opomnik, kako kratko je življenje in kako pomembno je, da ga živimo tako, kot si ga želimo in najdemo stik sami s seboj.

Tudi tebi, ki prebiraš te vrstice želimo, da je tvoje leto 2022 ena sama čudovita pustolovščina. Poslušaj sebe in ne odlašaj z odločitvami - življenje je tu in zdaj. Nikogar ne čaka, da začne živeti, gre le mimo. Naj bodo dnevi polni vsebine, ljubezni in povezanosti. TUKAJ - ZDAJ. Srečno 2022!